25
Okt

KMETIJSKA MINISTRICA OBISKALA HALOZE

Na povabilo IZHE – Interesne zveze haloških občin in KGZS Zavod Ptuj je v petek, 18. oktobra Haloze obiskala ekipa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jo je vodila ministrica dr. Aleksandra PIVEC.

Ministrico smo popeljali po točkah Haloz, ki so pomembne za razvoj haloškega kmetijstva in vinogradništva.

 

Ogled smo pričeli s haloškim zajtrkom na vinogradniški domačiji Gorjup na Belskem vrhu v Občini Zavrč …

 

 

 

 

 

 

 

… ga nadaljevali na posestvu Čerinovo v Občini Videm, kjer so pristojni ministrici predstavili projekt Life to Grasslands …

 

… in ga zaključili z degustacijo vhunskih haloških vin in kulinariko v Viničarski domačiji na Gorci v Občini Podlehnik.

 

 

 

 

 

 

_________

‘KMETOVANJE IN TURIZEM V HALOZAH’

Osrednji dogodek obiska ministrice in njene ekipe je bila okrogla miza z naslovom ‘KMETOVANJE IN TURIZEM V HALOZAH’, ki smo jo izpeljali v Kulturni dvorani v Občini Žetale. Moderiral jo je Andrej REBERNIŠEK, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.

Uvodoma je Anton BUTOLEN, župan Občine ŽETALE, predstavil pred kratkim ustanovljeno IZHO – Interesno zvezo haloških občin, v katero je vstopilo sedem občin: Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Rogatec, Zavrč in Žetale: »Namen IZHE, na katero bodo občine prenesle del svojih nalog in ciljev na področju turizma, je predvsem vzpodbujanje posameznikov za vključitev v turistično ponudbo, pomoč pri organizaciji in vzpostavitvi produktov, premagovanju administrativnih ovir in seveda pri trženju nastalih produktov – po možnosti v lokalnem okolju in z višjo dodano vrednostjo.«

Slavko P. DOBNIK; vodja projekta ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’, je izpostavil, da se lahko Haloze s svojimi danostmi zlahka razvijejo v vrhunsko turistično destinacijo, le povezati se morajo v eno celoto in razviti skupno blagovno znamko. V tem procesu so turistične družinske kmetije eden ključnih partnerjev razvoja.

Jani VUK, vodja gostincev v projetku Kulinarične Haloze in član ekipe ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’, je dejal, da si gostinci prizadevajo, da bi gostje na krožnik dobili resnično vrhunsko kulinariko, narejeno po tradicionalnih receptih, spremljano z vrhunskimi haloškimi vini in narejeno iz zdravih sestavin haloških kmetovalcev.

Peter CAFUTA iz Ekološke kmetije Ajda v Zgornji Pristavi v Občini Videm in predstavnik haloških kmetovalcev v ekipi ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’ je poudaril, da Biodinamično in ekološko kmetovanje v Halozah ohranja zdravo naravo, hkrati pa pripomore h gradnji haloške kulinarične destinacije s tem, ko prispeva zdrave sestavine iz lokalnega okolja. Bi pa mali haloški kmetje, ki pri razpisih težko zagotavljajo lastni delež, potrebovali posebno obliko obravnave, denimo s ‘predfinanciranjem’ po zgledu Hrvaške.

Aleksander ZAVEC iz vinogradniške kmetije Zavec in predstavnik haloških vinarjev v ekipi ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’ je poudaril, da je po ustanoviti Vinarske zadruge Haloze in po postavitvi blagovnih znamk ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’ ter Kulinarične Haloze čas za usklajen promocijski marketinški nastop, za kar pa potrebujemo ustrezna sredstva.

Roman MEDVED iz uspešnega družinskega podjetja BioLes v Dobrini nad Žetalami, je v ekipi ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’ prevzel področje ponudbe nastanitve. Povedal pa je, da ga je prav združevanje Haloz v enotno turistično ponudbo preko projekta ‘Haloze. Dežela tisočerih gričev.’ spodbudilo, da smeleje stopi k cilju postavitve naselja počitniških hišic v slikovitem hribovitem okolju v Dobrini pri Žetalah – turizem pa da je za kmetije v Halozah nič manj kot nuja.

Jernej GOLC, direktor Vinarske zadruga Haloze in PRJ HALO, je opozoril, da so Haloze, ki sodijo v obmejna problemska območja, prednostna območja pri vseh državnih razpisih, kar bi pristojni na državni ravni morali upoštevati.

Franc MLAKAR, predsednik LAS Haloze pa, da so nosilci razvoja in tradicij podeželskih pokrajin trdne družinske kmetije in da kaže te podpreti skupaj z mladimi generacijami kmetovalcev in podjetnikov tudi v Halozah.

Andrej REBERNIŠEK je predstavitev podčrtal z besedami, da je prav kmetovanje v povezavi s kmetovanjem in vinogradništvom ključno, da se v Halozah ustavi proces izseljevanja in da se začne novo razvojno obdobje pokrajine. Država pa da mora pri tem upoštevati specifike kmetovanja v Halozah, sprejete strategije, projekte, ki so v teku ter sistematično in ciljno vlagati v razvoj pokrajine.

 

»Slovenija ima tako raznoliko kmetijsko krajino s tako različnimi načini obdelave, ki pogojujejo različno produktivnost in konkurenčnost, da je nikakor ne moremo obravnavati z enotno kmetijsko politiko, ki bi veljala za celotno Slovenijo. To se mora odražati tudi skozi naše ukrepe; tudi, če so ti isti oziroma namenjeni za iste stvari, jih moramo skozi različne drugačne oblike vrednotenj obravnavati specifično,” je povedala Dr. Aleksandra PIVEC.

“Posebno pozornost nameravamo nameniti območjem z omejenimi dejavniki. Na ravni evropske komisije si za ta območja, ki jih je v Sloveniji kar 70 odstotkov, posebej prizadevamo. Sem spadajo tudi Haloze, ki morajo dobiti posebne oblike podpore in ki jih želimo povezovati z drugimi panogami, v našem primeru s panogo turizma.

Haloze, kjer ne govorimo o intenzivnem kmetovanju, kjer produktivnost in konkurenčnost kmetij ne moremo dvigovati iz osnovne dejavnosti, moramo kmetovanje seveda navezati na druge oblike prihodkov kmetij. Za to rabimo infrastrukturo in sodelovanje z drugimi resorji. Slovenija ima namreč kar 80 odstotkov podeželskih območij – ta ne morejo biti stvar načrtovanja in razvoja zgolj kmetijskega ministrstva. Pri tem se morajo srečati pogledi in strateške usmeritve vseh ministrstev. Lahko podpiramo kmetijsko dejavnost, diverzifikacijo, kmetije lahko usmerjamo v turizem – a tu se naša prizadevanja lahko zaključijo. Če na teh območjih nimamo ustrezne infrastrukture in šolstva, zdravstva, vsega, kar sodi k dobrim pogojem, da bodo ljudje tu ostali in bivali, bodo naša prizadevanja zastonj, saj samo zaradi kmetijstva na teh območjih ne bodo ostali.

Čistih turističnih dejavnosti seveda ne moremo podpirati, ker to ni stvar našega resorja in za to nimamo možnosti. Lahko pa seveda podpiramo tiste dejavnosti, ki izvirajo iz osnovne dejavnosti kmetijstva in se navezujejo na turizem.«

 

 

 

Kot se je še odzvala dr. Pivčeva, si na kmetijskem ministrstvu v pogajanjih z EU za novo finančo perspektivo prizadevajo, da bi bil delež sofinanciranja iz kohezijskih sredstev do 75 odstoten. Do 30 odstotno predfinanciranje je pri investicijskih projektih možno, vendar morajo koristniki kohezijskih sredstev za to predložiti bančno garancijo.

Birokratske postopke pri oddaji vlog za sredstva znatno podaljšajo nepopolne vloge s strani prijaviteljev; ti naj oddajo čim bolj popolne vloge, na ministrstvu pa si bodo prizadevali čim bolj zmanjšati različne birokratske zahteve in poenostavili birokratske postopke.

 

_________

 

Haloze so goste iz kmetijskega ministrstva pogostile z večerjo na temo KULINARIČNIH HALOZ v gostišču Špajza v Majšperk Bregu. Ekipi kmetijskega ministrstva se je pridružila ekipa gospodarskega z ministrom Zdravko POČIVALŠKOM na čelu.

 

 

 

 

 

Zapisal:

 

Slavko P. DOBNIK

mob. 041/328-488

ars.poetoviensis@gmail.com

Foto.

Boris B. VOGLAR

 

Drugi o nas:

KMEČKI GLAS

ŠTAJERSKI TEDNIK

 

 

Leave a Reply

You are donating to : Greennature Foundation

How much would you like to donate?
$10 $20 $30
Would you like to make regular donations? I would like to make donation(s)
How many times would you like this to recur? (including this payment) *
Name *
Last Name *
Email *
Phone
Address
Additional Note
paypalstripe
Loading...